ŠTUDIJE VPLIVA ČRNEGA OGLJIKA NA ZDRAVJE LJUDI
Motivacija Črni ogljik ima škodljive učinke na zdravje ljudi. Aethalometer je pomemben instrument, s katerim je možno meriti ravni črnega ogljika in opravljati raziskave, povezane z njegovim vplivom na zdravje. Ta instrument omogoča podatke v realnem času in s tem podpira prizadevanja za razumevanje in ublažitev vplivov onesnaževanja s črnim ogljikom na zdravje. Ta dokument […]
EMISIJE ČRNEGA OGLJIKA LETALIŠČ IN NJIHOV VPLIV NA LOKALNE SKUPNOSTI
Motivacija Črni ogljik (ČO) je glavna komponenta trdnih delcev (PM), ki nastajajo pri nepopolnem zgorevanju. Letališča z veliko gostoto motorjev na notranje izgorevanje so pomemben vir emisij črnega ogljika. Spremljanje ravni ČO na letališčih je ključno za ocenjevanje njihovega vpliva na okolje in zdravje. V tem dokumentu je opisana uporaba Aethalometra za merjenje ČO na […]
NAPREDNO DOLOČANJE VIROV OGLJIČNIH AEROSOLOV
Motivacija Napredno metodo TC/BC(l) je mogoče uporabiti za proučevanje vpliva antropogenih procesov, kot so izgorevanje fosilnih goriv (promet) ali izgorevanje biomase (gozdni požari), na kakovost zraka.S tem je možno proučevanje vpliva teh procesov na naše življenje, kot npr. na podnebne spremembe in javno zdravje.
EC/OC- PHOTO-MS analizator filtrov
Motivacija Kvalifikacija in klasifikacija ogljičnih aerosolov in hlapljivih snovi PM – analiza PM iz ladijskih motorjev, peči na trda goriva in motorjev na notranje izgorevanje.
MOBILNE MERITVE ČRNEGA OGLJIKA
Motivacija Mobilne merjitve aerosolov črnega (BC) in rjavega ogljika (BrC) omogoča določitev virov onesnaževanja zraka in izpostavljenosti le-tem v zaprtih prostorih, na cesti ali pa za hitro določitev na vnaprej določenih lokacijah ali v iprimeru zrednih razmer. Tovrstne meritve dopolnjujejo že uveljavljene pristope za oceno onesnaženosti zraka. Več si lahko preberete v priloženi datoteki […]
MERJENJE ČRNEGA OGLJIKA IZVEN EL.OMREŽJA
Motivacija Ogljični aerosoli so trdni delci in nastanejo pri nepopolnem zgorevanju. Črni ogljik (BC) običajno nastaja pri visokotemperaturnem zgorevanju, goriv v motorjih na notranje izgorevanje in pri industrijskih procesih. Rjavi ogljik (BrC) običajno nastaja pri zgorevanju biomase pri nižjih temperaturah, kot so peči za kuhanje in ogrevanje na trda goriva, gozdni požari, kurjenje kmetijskih odpadkov […]
SPREMLJANJE EMISIJ IZ GOZDNIH POŽAROV V REALNEM ČASU
Motivacija Zaradi povišanja globalne temperature in vse bolj suhega podnebja so požari v naravi vse pogostejši, večjih razsežnosti in trajajo dlje. Dim iz gozdnih požarov se lahko v visokih koncentracijah prenaša na stotine oz tudi več tisoč kilometrov stran. Vsebuje tako “črni ogljik” (“BC”), ki nastane pri visokotemperaturnem izgorevanju, kot “rjavi ogljik” (“BrC”), ki nastane […]
ŠTUDIJE LASTNOSTI OGLJIČNIH AEROSOLOV
Motivacija V tem prispevku je opisana kombinirana uporaba instrumentov CASS (Carbonaceous Aerosol Speciation System) in ACSM (Aerosol Chemical Speciation Monitor). ACSM se uporablja za merjenje mase in kemične sestave reaktivnih (v atmosferskih pogojih kemično nestabilnih) aerosolov v realnem času. Ko govorimo o amonijevih, nitratnih, sulfatnih, kloridnih in drugih organskih snoveh potem imamo v mislih “organsko […]
IZPUSTI IZ FOSILNIH GORIV V PRIMERJAVI Z IZPUSTI GORENJA LESNE BIOMASE
Motivacija Onesnaženost ozračja predstavlja enega od glavnih povzročiteljev za nastanek bolezni dihal, srca in ožilja ter rakavih obolenj. K temu največ prispevajo emisije iz prometa in gorenja lesne biomase. Vsi dizelski motorji predstavljajo ~ 70 % emisij črnega ogljika v Evropi, Severni in Latinski Ameriki. Nasprotno pa emisije zaradi gorenja trdih goriv iz gospodinjstva, zlasti […]
EMISIJSKI FAKTORJI ČRNEGA OGLJIKA
Motivacija Eden glavnih virov onesnaževanja zraka je promet. Za oceno onesnaženja zraka iz prometa se emisije izračunajo na podlagi voznega parka in emisijskih faktorjev vozil (EF). Ker so emisijski faktorji odvisni od vrste vozila (avtomobili, tovorna vozila), vzdrževanja motorja, okolja (mesto, avtocesta, regionalne ceste) in vremena, je potrebno emisijske faktorje meriti v dejanskih prometnih razmerah. […]